Menu
Zapri
Ker je pojem joga zelo širok in ga interpretiramo v različnih kontekstih, kot vedo, držo, filozofski sistem, skupino praks, načinu življenja. SSKJ opredeli jogo kot smer, prakso v hinduizmu, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi. Joga je zame proces, je aktivna sestavina načina življenja, je eno od orodij za doseganje sreče na vseh ravneh našega bivanja: na fizični, mentalni in duhovni ravni. Je način za doseganje jasnosti in umirjenosti.
Na jogo ne gledam kot na telovadbo ali gimnastiko, saj s tem izgubi globlji pomen, ki ga nosi v sebi. Verjamem pa, da lahko telovadimo in pri tem uporabimo koncepte, ki jih uči joga. V izvirnem kontekstu joga pomeni prisotnost, samozavedanje, meditacijo in preizkušanje lastnih zmožnosti gibljivosti ali doseganja različnih fizičnih položajev.
Fizični aspekt joge je krasen, saj ti praksa joge prinese občutek čutenja telesa, pridobivanja na moči in gibljivosti. Če bi želeli le to bi se lahko vpisali tudi na kakšno drugo vadbo oziroma telovadbo. Joga vam lahko doprinese zelo veliko k vašemu dobremu fizičnemu in psihičnemu počutje, če ste pripravljeni vložiti čas in energijo. Jogijski položaji so le del prakse, k ima lahko višje cilje. Tudi vaš namen je lahko tak, opazovanje in zaznavanje diha, zaznavanje telesa in giba, občutek hvaležnosti do sebe in drugih in opustitev navezanosti na cilj.
Poznamo več smeri/poti joge (karma joga, gyana joga, hatha joga, bhakti joga in šol joge, ki so se razvile na zahodu in so bolj marketinško usmerjene ter prilagojene modernemu načinu življenja in zahtevam vadečega. To se Hatha yoga, Iyengar yoga, Kundalini yoga, Ashtanga yoga, Vinyasa yoga, Bikram yoga, Yin Yoga, Regeneracijska yoga, Yoga za nosečnice/poporodna, Anusara Yoga, Jivamukti Yoga...
Pozitivno vpliva tudi na športnike, tako fizično kot psihično. Podobno kot šport tudi joga celostno zajema več aspektov delovanja v življenju: od aktivnosti (telesni položaji) do umiritve telesa in uma, zdravega prehranjevanja in pravilnega dihanja.
Prakticiranje joge je najbolje začeti pod strokovnim vodstvom, saj tako zmanjšamo možnost poškodb in se naučimo pravilnega izvajanja. Veliko pa lahko naredimo tudi doma – pozitivne učinke pokaže že nekaj minut vadbe dnevno. Oblačila naj bodo udobna, ne smejo nas tiščati. Če so preširoka prav tako ni prijetno, saj nas lahko ovirajo pri vadbi.
Osnovni pripomoček je nedrseča jogijska blazina, pri vadbi uporabljamo kocke, trakove, ovalne blazine, mehiške odeje, bolsterje. S temi rekviziti lahko jogijske asane modificiramo, izboljšujemo izvedbo ter naredimo vadbo bolj zanimivo in varno.
Jogo lahko kakovostno izvajamo le, če smo z glavo pri stvari. Če ob izvajanju določene asane razmišljamo, koliko stvari je še za postoriti tisto popoldne, je joga le neke vrste raztezna vadba, čeprav bi lahko bila veliko več.
Eden od principov izvajanja joge je nenasilje (ahimsa), kar pomeni izkoriščati svoj potencial na pravi način, da z uporabo svoje moči in volje ne škodimo sebi ali drugim. Ta princip lahko apliciramo tudi na tek. Preveč želje po teku s preveliko količino treninga in premalo počitka ima lahko negativne posledice. V jogi to pomeni, da se v položajih ne smemo tresti, ker nam je tako težko. Drugi princip je disciplina oziroma uporaba energije (tapas). Pri praksi joge in v življenju nasploh moramo generirati energijo za delo. Tretji princip pa je sprostitev, ki je želimo doseči čim več s čim manjšim naporom. Četrti princip, ki se ga skušamo držati pri izvajanju joge je zavedanje – o dogajanju znotraj nas, stik s telesom in dihom. Bolj ko je naš fokus usmerjen na stvari, ki jih počnemo, bolj razvijemo zavedanje in bolj smo učinkoviti.
Po navadi vadbo začnemo v sedečem ali ležečem položaju in nekaj prvih minut namenimo vzpostavitvi stika s samim seboj, da občutimo vdih in izdih. Dihamo skozi nos, počasi in umirjeno in tako umirimo svoj živčni sistem in s tem telo. Potem pričnemo prakso fizičnih položajev, pri katerih ločimo več skupin: stoječe, sedeče in ravnotežne položaje, zaklone, zasuke in inverzne položaje. Vsaka skupina položajev ima svoje kvalitete in deluje na določene organe in telesne funkcije. Položaj zadržujemo nekaj dihov ali tudi več minut, odvisno od fizične pripravljenosti in izkušenj posameznika.
Primarno orodje v jogi je asana oziroma jogijski telesni položaj (as pomeni biti), ki nosi dve kvaliteti: stabilnost in udobnost (sthiram in sukham). Pri izvajanju joge se moramo počutiti stabilno, lahkotno in udobno. Položajev, v katerih nam je neprijetno, v katerih čutimo bolečino ali zategovanje, ne smemo izvajati na silo. Telo s prakso postane prožnejše in močnejše, zato bomo sčasoma lažje izvajali tudi vaje, ki so na začetku videti nemogoče. Na uri joge ne gledamo, kaj dela sosed, in ne tekmujemo z ostalimi. Vadimo z intenzivnostjo, ki nam jo telo tisti dan dovoljuje.
1. Gibljivost
Jogo mnogi zamenjujejo z raztezanjem, vendar prekomerno raztezanje mišičnih vlaken ni njen cilj. Z izvajanjem jogijskih asan želimo sprostiti napetost v mišicah in izkoristiti potencial telesa. Večji in svobodnejši obseg gibanja pomeni večjo učinkovitost.
2. Prožnost uma
Včasih je um zelo nemiren, včasih pa popolnoma umirjen in v ravnovesju s telesom, dihom, duhom. To nam izkustveno pokaže joga.
Prisotnost v trenutku sedanjosti brez občutka preobremenjenosti gradi sposobnost ostati miren ne glede na prepreke na poti.
Obdržati um v sedanjem trenutku, medtem ko ga zunanji dražljaji želijo speljati v različne smeri, je ekvivalent prožnosti uma in je ključnega pomena za psihološko stabilnost posameznika.
3. Moč
Joga povečuje moč telesa, saj se položaji zadržujejo statično in obremenjujejo mišice izometrično. Nekatere asane ali sekvence asan (npr. pozdrav soncu) vključujejo gibanje iz položaja v položaj in tako prihaja do napenjanja in sproščanja mišičnih vlaken skozi koncentrične in ekscentrične kontrakcije.
Joga krepi tudi funkcionalno moč telesa, saj je velik poudarek na močnem trupu, t. i. jedrnih mišicah. Z vadbo joge sklepi postanejo stabilnejši, saj se ligamenti z vadbo postopoma krepijo. S tem se krepita tudi ravnotežje in občutek stabilnosti, poleg tega pa zadrževanje asan krepi mentalno moč in voljo.
4. Ravnotežje
Joga izboljšuje ravnotežje na dva načina. Prvič dobesedno, saj ravnotežni položaji zahtevajo stabilnost in fokus, kar poveča moč spodnjega dela telesa in krepi zavedanje telesa v prostoru. Poleg tega se izboljša tudi koordinacija gibov.
Z ravnotežnimi položaji se učimo koncentracije, saj moramo biti za ohranitev določenega položaja zbrani. Drugič pa ti položaji učijo bolj subtilnega zavedanja središča telesa, gravitacijskega centra v različnih položajih.
Mnoge vsakdanje težave so rezultat neravnotežja in preko fizičnega lahko stopimo bližje k psihičnemu ravnotežju.
5. Pljučna kapaciteta
Joga poudarja globoko, zavestno dihanje. Uči, kako naj bo dih poln, in poudarja predvsem temeljit izdih, kajti pogosto izdihnemo premalo temeljito. Predstavljajte si posodo, v kateri kuhate: preden skuhate novo jed, jo očistite. Enako je z našimi pljuči, očistimo jih preden dobijo novo pošiljko kisika.
Na Univerzi v Ljubljani sem diplomirala iz prava, zaključila magistrski študij poslovnega prava na Dunaju in pridobila doktorat na ekonomski fakulteti, kjer sem raziskovala odločanje. Sem učiteljica joge (600h RYT) z opravljenimi tečaji in izobraževanji v Sloveniji in tujini, trenerka fitnesa FZS, trenerka triatlona (ITU 1), certificirana vaditeljica vadbe TRX, spinning in Hard body.
Rada predajam znanje in pomagam ljudem pri fizični in psihični rasti ali spremembi. Moj način poučevanja je sinteza predanega trdega dela, poglobljenega študija in edinstvene fuzije različnih šol joge, dihalnih tehnik, anatomije, kineziologije in biomehanike.
Kot "pol" profesionalna triatlonka specializirana za ekstremne preizkušnje se posvečam tudi delu z vzdržljivostnimi športniki. Po rojstvu sem se posvetila prenatalni in postnatalni vadbi.
Že kot otrok se spominjam, da sem tekla, kolesarila, plavala... vedno sem bila aktivna. Toda po drugi strani sem tudi zelo mirnač. Oče mi je že pri petih vpisal na jogo in od tedaj je postala del mojega življenja. Joga mi je pomagala ostati osredotočena in najti ravnotežje v tem kar počnem. Ekstremne športne preizkušnje so me naučili kako lahko telo in um delujete sinhrono. Brez močne volje, zavzetosti, notranjega ravnovesja, samozavesti dirke na dolge razdalje ne moremo končati. Sem oseba, ki obožuje življenje, naravo, gibanje, umetnost...cenim majhne stvari ter vsak trenutek poskušam živeti v celoti. Počnem res veliko stvari, rišem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, obiskujem alpinistično šolo, vsak dan preživet na turnih smučeh se mi zdi najlepši...življenje je prelepo, da bi počeli stvari, ki nas ne veselijo in da bi bili v družbi tistih, ki nas ne osrečujejo...navsezdnje smo lahko sebi najboljša družba.
Fizian d.o.o.
Dolenje Ponikve 34
8210 Trebnje
Fizian d.o.o. © Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.